ČUSTVENA INTELIGENCA IN STRES
1. ČUSTVENA INTELIGENCA
Kaj je čustvena inteligenca - EQ?
Čustvena inteligenca je inteligentno ravnanje s čustvi. EQ je sposobnost prepoznavanja, obvladovanja in izražanja svojih čustev ter spretnost ravnanja s soljudmi. Pojem je odvisen od sposobnosti, kot so: samozavedanje, samonadzor, empatija, motivacija in družbene veščine.
Kaj je inteligenčni kvocient - IQ?
Inteligenčni kvocient je sposobnost analize in sinteze zapletenih naravnih pojavov, spoznavanja zakonov in reševanja logičnih problemov.
1.1 Raven čustvene inteligence pogojuje pet komponent:
1.1.1. SAMONADZOR je sposobnost usmerjanja in nadzorovanja svojega čustvenega stanja
- uprite se predsodkom in brzdajte nenadzorovano odzivanje
- odmislite problem in nanj poglejte s primerne razdalje
- izražajte se odločno in ne napadalno
- bodite prilagodljivi, zaplavajte s tokom, ne izsiljujte dogajanja
- obvladajte svojo govorico telesa
1.1.2. SAMOZAVEDANJE je poznavanje samega sebe in svojih čustev
- spoštujte samega sebe
- bodite pozitivni
- do sebe bodite odkriti
- ne ravnajte se vedno po logiki in razumu
- prisluhnite drugim
- zavedajte se svojega vpliva na druge
1.1.3. MOTIVACIJA je usmerjanje svojih čustev za doseganje zastavljenih ciljev
- prizadevajte se za izboljšanje in doseganje visokih meril
- predajte se doseganju zastavljenih ciljev
- prevzemajte pobude in izkoristite priložnosti
- bodite optimistično razpoloženi tudi v težkih situacijah
1.1.4. EMPATIJA je zaznavanje in »branje« čustev drugih
- bodite razumevajoči za probleme drugih ljudi
- imejte interes za potrebe in zanimanja drugih ljudi
- spodbujajte osebnostni razvoj drugih ljudi
- razumite socialna razmerja med ljudmi
1.1.5. DRUŽABNE VEŠČINE so odnosi z drugimi in vpliv na druge ljudi
- razvijajte in ohranjajte medsebojne odnose
- vzdržujte medosebno komunikacijo
- delajte z drugimi ljudmi
1.2 . UČENJE IZ ČUSTEV
Ko razum izvijemo iz objema čustev, lahko vsaj do neke mere začnemo čustva zares prepoznavati. Poznavanje svojih čustev nam omogoča učenje iz njih. Čustva si lahko mirno ponazorimo s poštarjem. Če ne vzamemo sporočila, ki nam ga je poštar prinesel, potem ne bomo vedeli, kaj je v sporočilu. Enako je, če bežimo pred svojimi čustvi, bodisi da jih zatiramo (tlačimo) ali kar sproti, nekontrolirano izražamo, v obeh primerih zares ne odpremo pisma (se ne posvetimo čustvu) in tudi ne moremo vedeti, kaj nam določeno čustvo (jeza, strah, zavist, bes, sram . . .) sporoča..
Predvsem pa nam čustva dajejo pomembne podatke o tem:
- kako razmišljamo
- katere so naše pomembne vrednote
- razkrivajo naše pomembne potrebe in želje
- nekatera čustva nosijo v sebi sporočilo, ki je povezano s tem, kaj je naš smisel življenja, sporočajo nam, kaj nas globlje izpolni, osreči.
2. ORODJA ZA OSEBNO RAST ALI KAKO POSTATI BOLJŠA OSEBA
Pri študiju obsežne tuje literature tipa »self development« ali »selbst grow« ni zaslediti sistema orodja, ki bi zagotavljal strokoven in metodičen pristop ter ponovljivost rezultatov. Že vrabci čivkajo, da če želimo kaj narediti čisto zase in postati boljša oseba, se moramo lotiti projekta osebne rasti. Ampak kako? V poplavi tuje in domače literature so več ali manj smernice in zelo različni pristopi. Zakaj toliko govora o osebni rasti brez ustreznega odziva? Ker ni pravega orodja za osebno rast. Da ne bi vse temeljilo na intervjujih, kot je to v romanih ali celo vedeževanj iz kavne usedline, sem izoblikoval orodja za osebno rast, ki sem jih poimenoval
5 Pejev
Ustvarjena so tako, da je možno večji del posla opraviti sam na sebi, brez mentorja. Ta orodja odgovorijo na tri temeljema vprašanja: Kaj? Zakaj? Kako? Delo z njimi nam pomaga dvigniti občutek lastne vrednosti in izboljšati našo samopodobo.
Rajši sem cel, kot priden.
C. Gustav Jung
2. 1. PISANJE
Potovanje vase začnimo s pisanjem. Pišimo o čustvih, iskreno in globoko.Zavedajmo se notranjega dialoga in kaj procesiramo. Dnevnik običajno pišemo zvečer, ko smo polni vtisov, jutranje pisanje pa zjutraj, ko smo še prazni in mirni. Jutranje pisanje je preprosto prenašanje misli na papir ali drugače povedano »poslušanje sebe skozi papir«. Z jutranjim pisanjem dajemo možnost našemu talentu, da spregovori..
Modrost je nagrada ki jo dobiš, ko poslušaš,
namesto da bi vse življenje govoril.
Aristotel
2.2. POSLUŠANJE
Za poslušanje je pomembno, da se v našem življenju za trenutek ustavimo. Preverimo, kam gremo. Začnimo poslušati druge. Testirajmo se, kako dobri poslušalci smo. Opazujmo svoje reakcije na povedano. Kakšna občutja sogovornik sproži v nas? Če ne moremo najti dobrega v drugih, tega ne bomo našli niti pri sebi. Poslušanje dopolnimo z branjem knjig.»Poslušamo« avtorja, kaj nam sporoča ali sproža v nas.
Višja usoda vam sporoča: ne počnite tistega, kar od vas pričakujejo
družba, bližnji ali religija, ubogajte raje srce.
Josepf Campbell
2.3. POČETJE
Na vrsti je akcija. Premaknimo se. Vsak začetek je težak, a samo začetek. Namesto životarjenja se odločimo za več življenja. Spomnimo se naših največjih uspehov v življenju. Zapišimo jih na dlan in obudimo zmagoslavni občutek. Pustimo, da nas preplavi energija. Zapišimo poslanstvo, vrednote, vizijo in cilje. Določimo termine. Oblikujmo vizijo, fotografijo prihodnosti. Kje se vidimo čez mesec, leto ali dve?
Prava preobrazba boli, z njo nekaj umre, to
opazimo šele, ko smo na drugem bregu.
Miha Pogačnik
2.4. PREOBRAZBA
V tem koraku ni več poti nazaj, oziroma je bolj boleča, kot tista naprej. Tukaj se vprašamo: pa kje sem se jaz znašel? Kje je moje mesto? Zakaj vse to? Prava preobrazba povzroči krizo.
Smo v fazi izkustvenega učenja. To je srce osebne rasti, v bistvu tu rastemo. Do sem še mnogi pridejo brez skupinskega dela ali mentorja. Od tu dalje je prisotnost mentorja dobrodošla.
Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa kar je
dvignjeno nad vsakdanjost, zakone čas in prostor.
Damjan J. Ovsec
2.5. PRAZNOVANJE
Praznovanje je slavnostni zaključek enega ciklusa osebne rasti. Nagraditi samega sebe,
sebi podariti čas za tisto, kar nas veseli. Praznovanje je proces za polnjenje energije in ključ za ohranjanje motivacije. Praznovanje je deljenje uspeha z drugimi. Igre so končane in cilji uresničeni.
3. KAKO PREMEGAMO STRES NA DELOVNEM MESTU?
V Sloveniji izgubimo dnevno približno 320.000 delovnih ur zaradi odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta. Od tega, ocenjujejo strokovnjaki, vsaj 20 odstotkov zaradi prekomernega stresa, ki povzroča bolezensko stanje pri zaposlenih. Ali ste vedeli, da če bi bolniške v Sloveniji (na zaposlenega) zmanjšali samo za en dan, bi prihranili zdravstveni blagajni okoli 5 mio €?
Zato je pomembno, da se ljudje naučimo obvladovati svoj stres tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju.
Evropska unija v svojih programih že od leta 1996 vzpodbuja politiko zdravja na delovnem mestu.
Stres ni bolezen, vendar lahko poslabša duševno in fizično zdravje, če je močan in traja dalj časa.
Stres predstavlja, takoj za bolečino v hrbtenici, drugo največjo težavo na delovnem mestu. Stres na delovnem mestu prizadene letno 41 mio ljudi v Evropski uniji. To pomeni, da približno 28 % evropske delovne sile trpi zaradi stresa.
Pri popisovanju splošnih zdravstvenih težav močno narašča stres na delovnem mestu in po podatkih WHO se le ta približuje že razsežnostim epidemije. Evropska komisija je že leta 1989 izdala direktivo (89/391), ki vsebuje osnovne določbe za zdravje in varstvo pri delu ter določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu, vključno z učinki stresa na delovnem mestu.
Posamezne države so razvile smernice za preprečevanje stresa na delovnem mestu, ki obravnava:
- prizadevanje za preprečitev stresa
- ocenitev tveganja za stres na delovnem mestu, tako da se odkrijejo pritiski na zaposlene, ki bi lahko povzročili visoke in trajajoče ravni stresa in določitev kdo bi lahko bi prizadet
- sprejem ustreznih ukrepov za preprečitev škode.
3.1. Pri povezavi med stresom in učinkovitostjo gre za tri bistvene dejavnike:
- Povzročitelji: vsakodnevne dolžnosti in pomembnejši dogodki v življenju
- Sposobnosti: to so lastnosti, s katerimi se spopadamo s stresnimi situacijami
- Znaki in simptomi: telesni ali čustveni simptomi, ki kažejo, da zahteve okolja presegajo naše sposobnosti
3.2.Osebnost, ki ji stres ne more do živega:
- Nadzor – občutek, da ima življenje smisel in namen
- Predanost – družini, delu, konjičkom, družbenemu življenju
- Prilagodljivost – pozitiven odnos do sprememb kot normalnih dogodkov v življenju
Kaj je stres?
Stres je odziv človeka na zahteve in obremenitve, ki mu jih nalagajo drugi ali si jih nalaga sam. Stres je škodljiv in zdravju nevaren, kadar imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti.
Znamenje stresa
Razburljivost, tesnoba, potrtost, slaba koncentracija, pozabljivost, obotavljivost, neodločnost, pomanjkanje ustvarjalnosti in energije, občutek preobremenjenosti, preobčutljivost, motnje v prebavi, omotičnost, nespečnost, depresivnost.
S podjetjem sklenemo pogodbo o delu, ne pa o prodaji svojega zdravja.
3.4. Kako se kot posamezniki soočimo s stresom?
3.4. 1. Poučimo se o stresu in postanimo bolj ozaveščeni
Razumevanje pojava stresa in procesa stresne reakcije.
Identificiranje glavnih virov pozitivnega in na drugi strani negativnega stresa.
Analiziranje naših čustvenih in fizičnih reakcij na obe vrsti stresa.
Iskanje optimalne ravni stresa na različnih področjih v življenju.
Predvsem pa bodimo odkriti do sebe in drugih ter ne ignorirajmo stresa!
3.4. 2. Spoznajmo, kaj lahko spremenimo
Ali lahko spremenimo stresne dražljaje ali situacije – se izognemo?
Ali lahko zmanjšamo njihovo intenzivnost?
Ali lahko zmanjšamo časovno izpostavljenost stresu? Odmori, fizičen umik itd.
Naučimo se upravljati s časom in si določiti prioritete! Razlikovati moramo med tem, kaj mora biti opravljeno in kaj želimo, da bi bilo opravljeno.
3.4. 3. Zmanjšajmo intenzivnost čustvene reakcije na stres
Ali pretiravamo glede kritičnosti, nujnosti in pomembnosti dogodkov?
Smo objektivni?
Ali želimo nekoga zadovoljiti? Ne bodimo žrtve pričakovanj drugih.
Ali se vedemo situaciji primerno? Prilagodimo pristop situaciji in zahtevam. Začnimo verjeti, da je stres nekaj, čemur smo kos.
Pozitivne misli imajo neverjeten učinek.
3.4.4. Naučimo se obvladovati fizične reakcije na stres
Globoko in počasi dihajmo. To bo pomagalo umiriti srčni utrip in pritisk.
S pomočjo relaksacijskih tehnik sprostimo mišice (biofeedback, meditacija, tai chi, avtogeni trening, joga).
3.4.5. Poskrbimo za svoje dobro fizično počutje in si napolnimo baterije!
Telesna vadba: najboljša je zmerna, dalj časa trajajoča ritmična vadba, kot so: hoja, plavanje, kolesarjenje, tek - dve in pol do štiri ure na teden.
Prehrana: naj bo uravnotežena in naj vsebuje kvalitetne in sveže hranilne snovi.
Ne zanemarjajmo spanja. Imejmo kar se da stalni urnik spanja.
Uživajmo v naravi, ob dobrih knjigah, glasbi, filmih, gledaliških predstavah itd. Smejmo se. Smeh je pol zdravja. Stres premagujmo s humorjem.
3.4. 6. Poskrbimo za čustveno ravnovesje
Razvijmo prijateljske medsebojne odnose. Ne pozabljajmo na prijatelje.
Ne poskušajmo razumeti vseh dejanj in misli drugih ljudi. Vsak živi namreč v svojem svetu in vidi stvari na svoj način.
4. ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA IN DELA ALI KAKO POSTATI POSLOVNI ATLET
Zdrav način življenja pomeni ravnovesje v poslovnem, družinskem in osebnem življenju.
Pri tem je pomembno, da se naučimo upravljati z energijo. Visok nivo energije je odvisen od gibanja, zdravega prehranjevanja in pozitivnega razmišljanja. S fizično vadbo in tekom pokurimo stresne hormone.
4.1 Moč polne angažiranosti
Stari vzorec Novi vzorec
upravljati čas upravljati energijo
življenje je maraton življenje je niz tekov na kratke razdalje
premori so izguba časa premori so ustvarjalen čas
nagrade so gorivo za delo namen je gorivo za delo
samodisciplina je zakon obredi so zakon
4.2. Naša življenjska energija je sestavljena iz štirih vrst energij.
4.2.1. Telesna energija – netenje ognja.
Telesna energija je osnovni vir življenjske energije (hrana + dihanje).
Za krepitev telesnih zmogljivosti in učinkovit počitek je intervalni trening učinkovitejši od neprekinjene vadbe.
4.2.2. Umska energija - primerna zbranost in realistični optimizem.
Realistični optimizem je pogled na svet takšen kakršen je, hkrati smo pozitivno naravnani in delujemo z mislijo na želen rezultat ali rešitev.
Za boljšo umsko energijo se priporoča: duševna priprava, vizualizacija, pozitiven pogovor s seboj, učinkovito razporejanje časa in ustvarjalnost.
Razmišljanje porabi veliko energije - možgani tehtajo le 2% telesne teže, porabijo pa 25% kisika. Ideje pod prho, sprehodom, poslušanjem glasbe.
4.2.3. Čustvena energija – spremeniti strah v izziv.
Telesna energija je gorivo za vžig čustvenih navad.
Če želimo delati po svojih najboljših zmožnostih, moramo imeti prijetna in pozitivna čustva: izkušnjo uživanja, izziva, pustolovščine in priložnosti.
4.2.4. Duhovna energija - ko imamo razlog za življenje - poslanstvo.
Duhovna energija nas oskrbuje z močjo za ukrepanje na vseh življenjskih področjih. Je gorivo za vnemo, vztrajnost in predanost.
Duhovna energija izhaja iz povezave med globoko zakoreninjenimi vrednotami in namenom – upamo si živeti svoje življenje.
Življenjsko energijo najlažje upravljamo s pomočjo navad, obredov in ritualov in nikakor ne z močno voljo in samodisciplino.
Povzetek:
Vsi smo rojeni z določenim potencialom, sposobnostmi in talenti. Nekoč je vladalo prepričanje, da ni možno veliko narediti na sebi, potem pa je nekaj zelo uspešnih športnikov in poslovnežev naredilo preboj in dokazalo, da je vse v naših glavah, tako omejitve in svobode. Na nas je, da spoznamo naše talente in jih razvijemo. Vse je odvisno od naše miselne naravnanosti. Če želimo nekaj narediti, bomo našli tisoč poti, da uresničimo cilje in če tega ne želimo, bomo našli tisoč izgovorov. V gradivu so podana orodja za osebno rast imenovana 5 pejev: pisanje, poslušanje, početje, preobrazba in praznovanje.
Stres je do neke mere koristen za opravljanje zahtevnih nalog. Obstajajo pa meje med »dobrim« in »slabim« stresom. Zato je potrebno spoznati, kakšen stresni tip smo in kateri so naši stresorji. Za preseganje stresa so podane tehnike miselnih preklopov, s katerimi se bomo sprostili in nabrali novih moči. Spoznali bomo pomen fizične aktivnosti, prehrane in pozitivnega razmišljanja za zdravo delo in življenje in dobili napotke za obvladovanje stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena inteligenca, orodja za osebno rast, stres, obvladovanje stresa, pozitivno razmišljanje, tehnike sprostitve, poslovni atlet, telesna, umska, čustvena in duhovna energija.
Literatura:
Adamčič P. D.: Globina samodotika, 2000
BMC International, Maribor: revija Čas za vodenje št. 1, 2005
Loehr in Schwartz : Energija uspeha, 2006
Trojnar F.: Zaživite strastno – Osebna rast ustvarjalnega podjetnika, 2005
Wood in Tolley: Ocenite svojo čustveno inteligenco, 2004
Kratka predstavitev avtorja:
Franjo Trojnar je v slovenskem prostoru znan po različnih dejavnostih, najbolj pa kot podjetniški svetovalec in dolgoletni ter vztrajni povezovalec duhovnega in materialnega sveta. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Je človek prakse in akcije ter zaprisežen iskalec praktičnih orodij in poti v osebnem razvoju. Njegovo vodilo je dati človeku "total solution" - celotno ponudbo na enem mestu: kako osebno rasti, poslovno uspeti, uživati v življenju ter mirno spati. Je avtor treh knjig: Vizija uspeha, Moč osebne rasti in Zaživite strastno – Osebna rast ustvarjalnega podjetnika.
Franjo Trojnar, a graduate of the mechanical enggineering, is known all over Slovenia for his different activities: as a consultant to enterpreneurs and a persistent connector of the material and spiritual worlds. He is a man of action and practice and a devoted seeker of the practical tools needed for one+s (ta plus pomeni, da vsatvi vejico od zgoraj) personal growth. His motif is to give one a total solution, which means to give one everything he/she needs at the same time: how to grow personally, how to succeed in business, how to enjoy life and yet sleep tight. Franjo Trojnar is the author of three books: Vision of Success, The Power of Personal Growth and Let you start living passionately - Personal Growth of a Creative Entrepreneur.